Deževen vikend je zaznamoval osmo dirko za FIM Superstock 1000 cup, ki se je tokrat odvijala v (seveda deževnem) Donington Parku v Veliki Britaniji.
Vse se je začelo že s prihodom na pisto v sredo zvečer, dež je padal večinoma neprekinjeno z parimi urami izjeme. Tako sem na prvi prosti trening (tako kot na vse ostale) odšel obut v deževnih “copatih”, kjer sem že v prvem treningu posegel visoko in pristal na 8. mestu kljub mojemu prvemu treningu na tej pisti.
V upanju,da bi pozicijo obrdžal tudi na kvalifikacijah sem začel morda z nekoliko prehitrim tempom v prvih krogih, saj sem v tretjem krogu (in takratni 4. poziciji) skupaj z motorjem katapultiral v angleško premočeno travico ob pisti. Na pospeševanju mi je zdrsnilo zadnje kolo, ki pa je sunkovito zagrabilo in me posledično vrglo iz sedla honde. Meni ni bilo nič, razen par udarcev v desno nogo, ki pa so se do tega trenutka že razboleli, motor je bil potreben krepkega čiščenja ter manjšega popravila oz. menjavo zav. ročice, desne nožne tačke in zamenjavo dušilca Akrapovič. Tako smo s skupnimi teamskimi močmi ter s pomočjo našega gosta na dirki, Čarman Gašperja, uspeli zrihtati motor do večera.
Sobotni prosti trening ter drugi merjeni trening sem odpeljal z “rahlo rezervo”, da se nebi neljubi dogodek slučajno zopet ponovil, tako, da sem si privozil (najboljša doslej) štiriindvajseto štartno pozicijo.
Nedeljsko jutro je zopet pozdravilo z dežjem, ki pa je ponehal po koncu jutranjega deset-minutnega ogrevanja. Tako kot velika večina ostalih dirkačev sem na štart odšel na dežnih pnevmatikah, kar se je izkazalo za pravilno odločitev. Kljub ponehanju padavin in sušenju piste, je pista bila še vedno pošteno namočena in daleč od stanja, da bi po njej lahko vozil s suhimi gumami.
Štartni drag do prvega ovinka mi je tokrat le uspel, saj sem v prvi ovinek zgužval in pripeljal za Cortijem, ki je na pospeševajnu padel ter s seboj odnesel še par ostalih voznikov. Jaz sem samo odvil po desni mimo njega popolnoma neovirano ter se podal na lov za čim višjo uvrstitev. Že v prvem krogu sem do šikane (foggy esses) prehitel štiri voznike, ter se preostanek dirke vozil skupaj z Philip Backlund-om in Burrell Barry-jem. V prvih dveh sektorjih sem bil občutno hitrejši od obeh, vse to pa sem spustil v zrak v zadnjem sektorju v zadnjih dveh 180 stopinjskih ovinkih, kjer mi ni šlo tako kot bi hotel. Naj povem, da sem v prvih dveh sektorjih imel 5. čas od vseh voznikov, v zadnjem, tretjem sektorju pa “šele” 20. mesto, kar mi je oteževalo napredovanje na višja mesta. Med dirko nisem vedel niti na katerem mestu sem, niti koliko krogov je do konca, ko sem v enem krogu le pogledal po “tablah” na pit-wall-u, kjer sem presenečeno videl napis
1 lap, ki je pomenil, da se pelje zadnji krog dirke.
Tako sem v zadnjem krogu le sprobal recept prehitevanja ter pred šikano na zaviranju prehitel Burrella, ki pa mi je takoj v naslednjem predzadnjem ovinku skočil pred mano.
Tako sem dirko zaključil na visokem desetem mestu, ter s tem osvojil prvih šest točk za FIM Superstock 1000 cup.
Sedaj pa se nahajam v Magny Course, 12km južno od Nevers v Franciji, kjer v hotelu čakam na italjansko ekipo, za katero bom to soboto odpeljal world endurance 24 ur Bol’d'or dirko, ki šteje za svetovno prvenstvo v vzdržljivostnih dirkah.
Če bo internet na voljo vedno, se oglasim z updejti, kakorkoli pa, držite pesti!
