Petega oktobra 2008 smo imeli deveto, predzadnjo preizkušnjo za FIM superstock 1000 cup, ki nas je popeljala na Francosko dirkališče imenovano Magny Cours, ki se nahaja nekje na sredini poti med Parizom in Lyonom.
Z ekipo smo na stezo prišli v četrtek ob 7h zjutraj, kjer smo dobro urico čakali, potem pa so nas “popokali” v paddock, kjer smo celo dopoldne postavljali naš “hospitallity center” 
Vremenska napoved nam je napovedovala zelo kislo vreme, dežne razmere cel vikend ter zelo nizke temperature. Kar se je večinoma obdržalo, razen v soboto popoldne ter nedeljo, ko smo imeli lepo sončno vreme.
Petkov jutranji dan se je pričel z oblačnostjo, padavine so ponehale pred peto uro zjutraj, tako, da se je do časa treninga že začelo sušiti. Ker pista ni bila videti popolnoma mokra, smo namontirali suhe pnevmatike. A že v prvem krogu na tem treningu je bilo jasno, da smo popolnoma zgrešili, pista je bila namreč drugod 100% mokra. Prvih 25 minut treninga nam je tako ušlo “v luft”. Naj omenim, da se je prvi trening vozil pri treh!!!! stopinjah celzija, temperatura asvalta pa je bila celih 6 stopinj celzija. Prava drsalnica
Prve kvalifikacije ter drugi prosti trening smo pravtako imeli v dežnih razmerah, kjer sem bolj previdno vozil, da nebi prehitro končal zopet v travi. Blišč zmočenega asvalta je dejal občutek, da se voziš po ledu, a vendar je asvalt imel kar veliko gripa.
Sobotni drugi kvalifikacijski trening pa je bil prvi trening v suhem, tako, da smo vsi pričeli z zelo hitrim tempom, da smo čim hitreje naredili hiter krog v primeru, da bi se oblaki zopet izlili. Kvalificiral sem se med 41 dirkači na 36. mesto.
Nedeljska dirka je bila v popolnem sončnem vremenu, tako, da tokrat ni bilo dilem glede vremena. V prvem ovinku sem v gužvi bil izrinjen na zunanjo stran ovinka, tako, da sem padel na zadnje mesto. Po dveh ali treh krogih pa sem končno našel svoj ritem za dirko, ter tako začel prehitevati ostale voznike. Tako sem zaključil na 27. mestu, ki sem si ga priboril v predzadnjem ovinku na močnem zaviranju.
Naslednja in zadnja preizkušnja nas čaka drugega novembra na popolnoma novem in norem dirkališču na portugalskem v Portimau do koder nas čaka 3000 km vožnje
prvi onboard dirkališča si lahko ogledate spodaj, sicer je snemano z avtom, ampak občutek višinskih sprememb lahko vidite že tu Kaj čaka šele nas!???
Torej, po dolgem enomesečnem “ničpisanju” tule, ter poznim updejtom, se vam končno javljam z vsemi novostmi, ki so se zgodile
Pa gremo po vrsti, najprej 24 urno preizkušnjo v Franciji na pisti Magny Cours, kjer je potekala že 72-ta preizkušnja Bol d’ Or, ki šteje za svetovno vzdržljivostno prvenstvo.
Kot sem že prej omenil me je kontaktirala italjanska ekipa MCS RACING , ki mi je ponudila priložnost, da se sprobam še na tem področju športnega motociklizma skupaj z angleškim dirkačem Damian Rowley-em, ter Švicarjem italjanskega rodu Steffanio Gugliotta.
V sredo smo imeli prve proste treninge, kjer sem se vse prej kot hitro privadil na izjemno težko in zahtevno naravo dirkališča, ki s svojimi hitrimi deli piste ter pravtako ekstremno počasnimi ovinki predstavlja velik iziv za vsakega dirkača.
Na kvalifikacijah sem se sicer odrezal najbolje od naše ekipe, vendar smo bili uvrščeni v rep karavane.
Petkov nočni trening, ki bi bil moj prvi nočni trening v karieri je bil odpovedan zaradi (pre)močnega naliva ter vetra, tako, da sem “prišparal” prvo nočno izkušnjo kar za tekmo samo
Team se je odločil, da bom štart in prvo uro dirke izvedel jaz (znameniti tek čez pisto ob štartu), tako, da je bilo vse zame prvič
Na štartu smo stali na soncu skoraj pol ure, vsi smo nervozno čakali, da ura na monitorju odbije 15.00, ki je naznanila štart dirke. Pri štartu sem se srečal že s prvim problemom, motor namreč ni hotel vžgati v prvo in je “vrtel v prazno”. Tako, da sem moral še enkrat dati kontakt, ko je le zagnal mašino, medtem pa se je štartna ravninaže izpraznila z ostalimi tekmeci. Tako sem s kakšnim 10 sekundnim zaostankom štartal popolnoma zadnji, a sem v prvi uri uspešno dohitel in prehitel približno 10 ostalih tekmecev, nakar je po prvi, zame zelo naporni, uri dirke prišel čas za menjavo pnevmatik, dolivanje goriva ter menjavo voznika. Ko sem stopil iz motorja, sem komajda čutil še noge, sem bil kar vkleščen v pozo, ki jo imaš na motorju, bolečine pa ogromne Tako, da je bil obisk masaže prva stvar, ki sem jo storil,da sem prišel malo k sebi. Po skoraj enournem “pretepanju” maserja je bil občutek veliko boljši, še vedno pa so me noge bolele in pekle.
Tako je potekalo vse do šeste ure, ko se je že tako močno znočilo kot tudi zmočilo, dež je postopoma začel vse močneje padati, tako, da je bil potreben obisk boksov ter tako zamenjati suhe za dežne pnevmatike. Tokrat sem šel zopet jaz v tretje na stezo, prvič v nočnem “režimu”, da pa je bil “nočni krst” še težji je k temu pripomogel še dež. Občutek v nočnem dirkanju je povsem nekaj drugega, snopi luči, ki so namontirani na motorju so bolj za vzorec, voziš večinoma skoraj na pamet, pista je bila osvetljena le na treh točkah, drugje popolna tema. A sem se le hitro navadil na nočno vožnjo, kljub velikim težavam pri občutku koliko je razmočena pista. V dežju sem nizal zelo hitre kroge, namreč bil sem med prvimi petimi po časih v teh nočno dežnih razmerah. A vse se je zaključilo v cca štirideseti minuti, ko mi je prvo kolo zdrsnilo pri močnem zaviranju takoj ko sem pričel zavirati za Addelaide ovinek, tu se namreč zavira zelo močno iz približno 270km/h na cca 40km/h. Tako sem se drsal kakšnih 300m po asvaltu, se pobral, pritekel do motorja, ki je utrpel nekaj kozmetičnih ter vitalnih (leva ročica, odlomljena prednja plastika, zlomljen sedež,…) poškodb, meni pa ni bilo čisto nič. Motor sem pobral ter se po support stezi pripeljal do boksev, kjer so mehaniki v zelo hitrem času zamenjali vse kar je bilo poškodovano, tako, da je v manj kot desetih minutah odšel že Damian Rowley na stezo.
Po okoli tridesetih minutah pa je Damian zopet prišel v bokse ter povedal, da motor “spušča” neke čudne kovinske zvoke. Mehaniki niso uspeli dognati kaj točno bi lahko bilo narobe, tako, da so sprejeli odločitev, da je nadaljne tekmovanje na tej prestižni dirki prekinjeno zaradi tehničnih težav. Točna tehnična okvara, bo jasna v prihodnjih dneh ko bo Andy, šef ekipe razdrl motor ter pogledal kaj je odstop povzročilo…
Skratka, dober trening ter še boljša izkušnja za menoj. Tu bi se lepo zahvalil Andy-ju Fanottu, ter celotni MCS RACING ekipi za to priložnost ter mi s to ponudbo pokazali svoje zaupanje v moje dirkaške sposobnosti. Vsekakor upam, da bom z ekipo v prihodnosti lahko še kdaj sodeloval!
Pa še par fotk iz našega “prizorišča”
